https://www.viagrapascherfr.com/que-penser-du-viagra-generique/

 

 

Vabljeni tudi na obfestivalske dogodke:bg

 

VEČER DOKUMENTARNEGA FILMA

 

DELAVNICA ANALOGNE FOTOGRAFIJE

 

ISTRSKI KULINARIČNI KOTIČEK

 

OKROGLA MIZA: Glasba v dobi množičnih medijev

 

UMETNIŠKE RAZSTAVE

 

 

 

 

VEČER DOKUMENTARNEGA FILMA  

 

16.7.2017 /ob 21:00/ Vrt palače Gravisi-Buttorai

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

ZGODOVINA JAZZ-a: Osnovne sestavine
Elena Somarè, Italija, 2013, 47' 

V sodelovanju z Italijansko skupnostjo Santorio Santorio bomo v okviru programa JEFF NEL CIRCOLO predvajali dokumentarni film italijanske režiserke Elene Somarè. Gre za sklop  dvanajstih dokumentarcev z naslovom »Zgodovina Jazz-a«, mi pa si bomo ogledali prvega  po imenu »Osnovne sestavine«. Dokumentarci temeljijo na projektu Massima Nunzia »Jazz,  Istruzioni per l'uso« (»Jazz, navodila za uporabo«), ki je prav tako sodeloval pri nastajanju  dokumentarcev. Nunzi se tako sprehaja od gosta do gosta in od koncerta do koncerta ter  nam na privlačen in slikovit način skuša predstavi(predstaviti) zgodovino in pomen Jazza. »Zgodovina Jazz-a« je zares velik projekt, ki vključuje 150 intervjujev in 215 sodelujočih  glasbenikov ter drugih z glasbo povezanih ljudi. Gre za pravo malo potovanje skozi čas na  glasbenih valovih jazzovskih improvizacij.  V primeru dežja bo projekcija dokumentarnega filma predvajana v palači Gravisi-Buttorai. 

Udeležba je brezplačna.

DELAVNICA ANALOGNE FOTOGRAFIJE 

13. 7. - 17.8.

 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
17.7. - Kratka teorija analogne fotografije (fotografiranje in razvijanje filma / od 15.00 do 20.00)

18.7. - Razvijanje fotografij v temnici (od 15.00 do 20.00)

Udeleženci bodo na dvodnevni delavnici prejeli 35 mm črno-bele filme, s katerimi bodo fotografirali in jih nato razvili, v temnici pa bo sledila izdelava fotografij iz negativov. Ob  koncu delavnice bomo naredili selekcijo fotografij, ki bodo 19.7. razstavljene na glasbenem večeru Festivala JEFF v vrtovih Pokrajinskega muzeja Koper.

Cena delavnice/Costo del laboratorio:

Člani KŠOK: 5€
Simpatizerji: 7€
Ostali 10€

Prijave zbiramo na Info točki KŠOK-a v času uradnih ur do 13.7.2017!

Število mest je omejeno!

 

 ISTRSKI KULINARIČNI KOTIČEK

 

12.7. - 2.8. / festivalski prostor

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

Istrski kulinarični kotiček bo tudi letos ustvaril gastronomsko ponudbo Festivala JEFF. Letos se bodo predstavili Hiša De Rin in Društvo Aurata. Prvi so stari znanci festivala in nam bodo ponovno postregli s svojimi doma odličnimi veganskimi in vegetarjanskimi dobrotami iz  lokalnih sestavin. Pogostili nas pa bodo tudi člani Društva Aurata, ki se zavzemajo za ohranjanje trajnostnega ribolova in tradicionalne kulinarike na območju Slovenske Istre. 
 
Torej vabljeni na lokalne, sveže in sezonske kulinarične prigrizke Istrskega kulinaričnega  kotička.
 

 

OKROGLA MIZA: Glasba v dobi množičnih medijev 

 

23.7. / ob 20:00 / Vrt palače Gravisi-Buttorai

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

Moderator: Borut Jerman, koordinator strokovnega dela na PiNI, ki deluje predvsem na področju kulture, umetnosti in kritične refleksije.
Gostje/Ospiti: Blaž Gracar- glasbenik, digitalni glasbeni promotor; Jure Longyka- radijski voditelj, glasbeni urednik, napovedovalec, novinar; Jaka Špiler- glasbeni urednik na Radiu Študent, vodja festivala Tresk

S številnimi družbenimi spremembami se je močno spremenila tudi vloga glasbe. Z lahko dostopnostjo do različnih informacij in medijskih platform se glasba progresivno nadgrajuje in si zagotavlja obstoj in razvoj, predvsem pa ponuja nova izhodišča na področju ustvarjanja. Kako mediji vplivajo na razvoj glasbe? Ali množično pretvarjanje glasbe v sredstvo potrošnje vpliva na pomen glasbe v sodobni pluralni družbi in ji odvzema vrednost? Se publika prilagaja glasbi ali se glasba prilagaja publiki? Kakšna je prihodnost zvoka moderne družbe? Kakšna je prihodnost glasbe, ki ni komercialno naravnana?  Na ta in še mnoga druga vprašanja bomo odgovarjali 23.7 na vrtu palače Gravisi-Buttorai  (Ulica Osvobodilne Fronte 10) ob 20.00.


 

 UMETNIŠKE RAZSTAVE

 

12.7. / festivalski razstavni prostor

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -   

Rihard Lobenwein - Živi in ustvarja v Strunjanu, nad umetniškim ustvarjanjem pa se je navduševal že od  otroštva. Leta 2013 je na Fakulteti za humanistične študije v Kopru diplomiral s področja kulturne dediščine, leta 2015 pa je dokončal še program slikarstva na Šoli za Risanje in  Slikanje Arthouse iz Ljubljane. Popolnost njegove fotorealistične slikarske tehnike velikokrat zakrije globlje sporočilo njegovih umetniških del. Pri svojem ustvarjanju  namreč križa sodobni materialni svet s klasično zvrstjo tihožitja, ki so jo izpilili evropski  slikarji baroka in renesanse. Njegova dela so tako hkrati srečanje preteklosti in sodobnosti, kot tudi zapletene ikonografske kompozicije, ki velikokrat uperjajo kritično ost v sodobno  dojemanje umetnosti.

19.7. / festivalski razstavni prostor

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -  

Valentina Agostini Pregelj - Mlada koprska slikarka, ki ravno končuje izobraževanje na Akademiji za likovno umetnost in  oblikovanje v Ljubljani, se bo predstavila s svojimi najnovejšimi kreacijami. Njena platna so  poslikana večinoma v akrilni tehniki, pri čemer pa uporablja umirjene, velikokrat temačne  tone in barvne kombinacije. Svoje abstraktne kompozicije gradi iz prepletajočih se tankih linij in pasov, iz katerih s kontrastom nekatere izpostavlja iz prepleta. V njenih slikah bomo tako  prepoznali abstrahirane motive pajkov v svojih mrežastih gnezdih, s čimer se mlada slikarka  (se) poglablja v lastne fobije in jih tako naslavlja prek likovnega jezika. Njena dela imajo tako izrazito psihološko noto.
 
Tim Bratuša -  Mlad ustvarjalec, ki prihaja iz Hrvatinov, umetniški samouk, hkrati pa tudi svobodna duša, ki  se ne želi pustiti ukrotiti s strani formalnih umetniških institucij. Njegov samonikli in spontani umetniški izraz izvira in njegovega duhovnega in vizualnega doživljanja sveta, pri čemer se ne omejuje s kakršnimi koli konvencijami. Površine njegovih del so zapolnjene s prepletom simboličnih motivov in fantazijskih likov, ki ga bližajo nadrealističnemu izrazu. Barvna paleta je odvisna od tehnike, saj pri njem najdemo tako črno-bele izvedbe, kot tudi  izjemno barvita dela v akrilni tehniki. Vrhunec pa doseže ko v svoja dela vključi še vrsto  nekonvencionalnih materialov (npr. ogledala) in jih uporablja v smislu kolaža.

 

26.7. / festivalski razstavni prostor

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 

 Zarja Ražman - Sicer prihaja iz Izole, vendar študijsko pot večinoma zasleduje v sosednji Italiji. Zaključila je  študij na Likovni Akademiji v Benetkah, nadaljuje pa študij na Akademiji za lepe umetnosti v  Urbinu. Zarja se udejstvuje primarno skozi več medijev: skozi slikarstvo, skozi fotografijo, v  zadnjem obdobju pa čedalje več skozi grafiko, ki počasi postaja njeno osrednje izrazno  sredstvo. Tematsko se je nekoč precej ukvarjala s človekom in človeškim telesom, danes pa  se v svojih grafikah čedalje bolj spušča v abstraktne forme, ki nas včasih napotujejo na  asociacije iz naravnega, predvsem rastlinskega sveta. Zarja se bo predstavila z monotipijami  velikega formata, ki nas zagotovo ne bodo pustili ravnodušne(pustile ravnodušnih).

 

 

2.8. / festivalski razstavni prostor

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 

 Nives Markovič - Mlada primorska umetnica, ki je izšla iz likovne smeri Gimnazije Koper, študij pa nadaljevala  na likovni smeri Pedagoške fakultete v Ljubljani. Ustvarja večinoma črno bele risbe manjših  formatov, ki pa vse izražajo njen značilen likovni slog. Upodablja predvsem fantazijska bitja,  ki po formi spominjajo na živalske in človeške like, so pa vsa razpoznavna po značilni  grotesknosti in skoraj karikaturnem slogu. Nives uspe v ta bitja istočasno vgraditi občutek  grozljivosti pošasti iz sanj, hkrati pa iz njih veje tudi neka prisrčnost, ki jo lahko najdemo le v  otroških ilustracijah. Njena dela nas bodo navdala z občutkom, da lahko tudi čudna in  strašljiva bitja iz sanj v svojem bistvu skrivajo dobrohotno plat.

 

 

 

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save